IZBRANE DRAGOCENOSTI

Slovenci hranimo vrhunske umetnine, ki bi nam jih lahko zavidali največji narodi.

ROMANSKI ROKOPISI IZ STIČNE

Nekaj teh rokopisov je v slovenskih zbirkah, nekaj v tujini. Po svoji kakovosti pa se lahko merijo z rokopisi po preostali Evropi. Njihov slikarski okras je delo različnih knjižnih slikarjev in vsak se predstavlja s svojim slogom: Bernard, Engilbert, Salzburški mojster, Mojster dolgodlanastih listov, Mojster trobljastih listov, Izidorjev mojster, Bernardov mojster in Gregorjev mojster.
Naslovnico rokopisa je zasnoval Bernard. Okvir iz pahljačastih, palmetnih in trikotnih listov je kot odprta omara. Vlogo knjižnih polic so prevzele črte, na katerih stojijo črke namesto knjig. Zapisana so imena avtoritet, na katera se je skliceval: Origenes. Ambrosius. Hylarius. Iohannes Crisostomus.
Peter Lombard: Razlage pisem sv. Pavla; Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ms 3 Salzburškimojster, Mojster dolgodlanastih listov, Bernard; Stična, okoli 1180.
Prav v tem rokopisu se je mnogostranski rokopisnik Bernard razkril kot odličen kaligraf in knjižni slikar. Posebej lepi so veliki listi, ki imajo notranjo dlan pokrito z bisernim vzorcem in v eni svojih največjih in najlepših inicial, B(ernardus Castellione Burgundiæ oppido), je na sredino polja umestil listno fantazijo iz velikih listov, ki se pahljačasto razprejo iz sredinskega gumba.
Življenje svetega Bernarda in drugih svetnikov; Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ms 7 Bernard, Stična, okoli 1180.

V ZLATEM SIJU

Rokopisniki in slikarski mojstri so uporabili pri svojem delu precej zlata. Zlate črke razsvetljujejo ozadje, slikarske iniciale, še posebej zlati lističi v ozadju inicial, okraski in kapljice v viticah vzbujajo med drugim vtis dragocenosti in bogastva. Učinek svetlobe ima posebno izpovedno moč.
Na tej upodobitvi se svetloba ozadja presloji z njegovim žarkastim obstretom na svetlozelenem ozadju.
Pontifikal; Maribor, Nadškofijski arhiv, Ms 12; češki knjižni slikar, konec 14. stoletja in okoli 1430.
V prizoru oznanjenja je z zlato tinto napisan nadangelov pozdrav ave gratia plena na traku, ki se je z njegove roke razvil ob spodnjem robu. Okoli Gabrijela in Marije sijejo zlati žarki in se prekrivajo, ko pršijo v več smeri.
Pontifikal; Maribor, Nadškofijski arhiv, Ms 12; češki knjižni slikar, konec 14. stoletja in okoli 1430.
»Zlatarska« dela v slikarski tehniki«
Pogled pritegnejo slikarske iniciale z geometriziranimi, brokatnimi in drugačnimi vzorci. Ker so brsti in lističi vedno izpisani z zlato tinto, učinkujejo kot velika zlatarska dela. Mojster Aurhaym je nekajkrat uporabil poseben trik, ki širi polje slikarskega okrasa: vitica in listi se opletajo palice ob inicialiin se na koncu razcvetejo v fantazijski cvet. V tem okrasu je pokazal Aurhaym poseben slog, ki odraža poteze dunajske in praške umetnosti.


Gregor Veliki: Moralije o Jobu;
Ljubljana, Nadškofijski arhiv, Ms 10; Heinrich Aurhaym
in Jakob Chaczpek; Kranj, 1410–1412.

ZANIMIVOSTI V SLIKARSKEM RAZKOŠJU

Iniciala z antropomorfnim zmajem


Okoli 1400 so v skladu s kartuzijansko glasbeno liturgijo napisali dva graduala, ki sta dobila prostor v knjižnici Frančiškanskega samostana. Nekaj inicial je v prav takem slogu, kot jih vidimo v rokopisih za Žičko kartuzijo. To so predvsem nitasti izrastki z lističi in cvetlicami na konceh, medtem ko je ljubeznivo užaljeni zmaj ukročeno bitje, kakršnega bi videli tudi v heraldični simboliki cesarja Sigismunda Luksemburžana, soproga kraljice Barbare Celjske.
Gradual; Novo mesto,
Frančiškanski samostan, sign.
Aa-1, avstrijska knjižna slikarja,
pred 1418 in okoli 1650.

Dragoceni fragmenti


Fragmenti so preostanki rokopisov in tako edino pričevanje o njihovem obstoju. Gašper Žitnik, ljubljanski župan, učeni mož in visok uradnik dunajskega dvora je kupil pravno delo z lepim slikarskim okrasom Mojstra Mihaela. Med cvetlično-listne veje so posedli muzikanti, opica in medved, saj sta bila »domača« na marsikaterem dvoru, ker sta znala s svojimi umetnijami zabavati.
Fragment Astesanovega pravnega
traktata; Ljubljana, Narodna in univerzitetna
knjižnica, fragment VI P 36199, Krog Mojstra
Mihaela, druga četrtina 15. stoletja.

TISKARSTVO.
Mojstri iluminatorji in mojstri črne umetnosti

15. stoletje so zaznamovali izjemni mojstri črne umetnosti od Johannesa Gutenberga, Johannesa Fusta in Petra Schöfferja v Mainzu, Johannesa Bämlerja v Augsburgu, Antona Kobergerja v Nürnbergu, pomembna tiskarska središča so bila tudi v Regensburgu, v Benetkah in Firencah.
Anton Koberger iz Nürnberga je približno v treh desetletjih natisnil najmanj 230 različnih knjig. V njegovi delavnici so se proslavili trije po imenu neznani mojstri: Kobergerjev palmetni mojster, Kobergerjev mojster nitastih vitic in Kobergerjev mojster z zvitki.
Kobergerjev palmetni mojster ‒ virtuozen in duhovit risar velikih brstnih vzorcev in nenavadnih hibridnih spakov, uklenjenih v telesa inicial, ki se grizejo, mrgodijo in jezno bliskajo z očmi.
Johannes Duns Škot: Razprave o štirih knjigah sentenc Petra Lombarda; Maribor, Nadškofijski arhiv, R 142 in R 149; Kobergerjev palmetni mojster, 1481 ali pozneje.
Gregor IX.: Knjiga dekretalij z glosami, Maribor, Nadškofijski arhiv, R 155. V Mainzu je bil nadvse ustvarjalen slikar, ki ga poznamo le pod zasilnim imenom: to je Fustov mojster. Zanj so značilne iniciale in listi z ostrimi konicami in cvetovi.
Antifonarij za frančiškanski red; Ljubljana, Frančiškanski samostan Marijinega vnebovzetja, No. 6771, nemško knjižno slikarstvo, pozno 15. stoletje.
Gradual za frančiškanski red; Ljubljana, Frančiškanski samostan Marijinega vnebovzetja, No. 6773, nemško knjižno slikarstvo, 3. četrtina 15. stoletja in poznejši dodatki.
Vergil: Bukolika in georgika s komentarj;, Novo mesto, Knjižnica Mirana Jarca, sign. II 1807, florentinski knjižni slikar, 1487.

IZJEMNA ZBIRKA UPRAVNO-PRAVNIH DEL IN GRBOV
cerkvenih dostojanstvenikov, plemiških rodbin …

Razkošna monografija vsebuje poleg del z nabožno vsebino tudi dela upravno-pravnega značaja (statute, bratovščinske knjige, knjige sodnikov, grbovne knjige, plemiške diplome itd.) in iluminirane listine, ki so do sedaj manjkali v pregledih knjižnega slikarstva, vendar v nobenem pogledu ne zaostajajo za estetiko tovrstnega slikarstva v Evropi. So pomembni dokumenti zgodovine, pravnega razvoju dežel in zrcalo politične moči.
Statut odlikuje veliko posebnosti. Tako je npr. standardno besedo statuimus nadomestilo 41 glagolov. Začetne črke vsakega predpisa v prvi knjigi so dale akrostih Milost Svetega Duha (v latinščini). Na vzhodnojadranski obali ne poznamo podobne oblike iz tega časa.
Statut piranskega komuna; Koper, Pokrajinski arhiv, Kodeksi, a. e. 5, Marco Caviano, 1384.
Posebnost je heraldično zasnovana iniciala D(omine clamavi). Na spodnjem polju je grb grofov Celjskih z zidno krono na vrhu, na zgornjem polju pa so rdeče-bele vodoravne črte luksemburškega, Sigismundovega grba. Iniciala izpričuje povezanost hiše Celjskih z Luksemburžani oz. poroko med kraljico Barbaro in cesarjem Sigismundom. Gre za majhno, a pomembno inicialo. Treba jo je šteti kot znamenje vladarske prisotnosti s politično in moralno vlogo, povedano v jeziku srednjeveške aristokracije: »Kjer je moja podoba, tam sem jaz.«
Antifonar in himnar za Žičko kartuzijo, Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ms 21 Žička kartuzija, 2. četrtina 15. stoletja in pozneje.
Angel je upodobljen z grboma dežele Kranjske in mesta Kranj. Naročnik rokopisa bi bil lahko kateri od bližnjih plemičev, kdo od tedaj močnih gospodov Brdskih, imovit župnik Matija Operta, lahko pa bi šlo tudi za kolektivno naročilo.
Antifonarij iz Kranja; Ljubljana, Nadškofijski arhiv, Ms 18 in 19, Johannes von Werd de Augusta in sodelavci, 1491. Skupina iz Augsburga.
Iluminirane grbovne listine so svojevrsten fenomen.
Izražajo monarhično delovanje oziroma cilje vladarja/vladarjev in nosijo politični pomen.
V knjižnem slikarstvu ne manjka upodobitev grbov. Kot dragocena stvaritev s prepisovalčevim kaligrafskim znanjem izstopa prav ta listina. Na sredini je pustil prosto polje za sliko izboljšanega kranjskega deželnega grba, ki je delo odličnega slikarja na habsburškem dvoru. Zgodovinski razlogi za nastanek listine so bili tehtni, saj je bil v ozadju boj za dediščino med bratoma, cesarjem Friderikom III. In Albrechtom VI.
Grbovna listina z izboljšanim kranjskim grbom, Ljubljana, Arhiv Republike Slovenije, SI AS 1063, Zbirka listin, št. 716; Dunajsko Novo mesto (Wiener Neustadt), 1463.

IZ KNJIŽNIC ZNANIH SLOVENCEV

V knjigi prebiramo tudi zanimive zgodbe o nastanku, pomenu in usodi rokopisih, ki so bili v lasti znanih Slovence: škofa, humanista in svetovljana Žige Lamberga, slovenskega razsvetljenca in mecena barona Žige Zoisa in ljubljanskega škofa in protireformatorja Tomaža Hrena ...

Iz knjižnice barona Žige Zoisa

Kronika odličnega beneškega mesta; Ljubljana,
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ms 159,
beneško delo, ok. 1527–1530.

Iz knjižnice Tomaža Hrena

Biblija kot spravno darilo. Lep in slikarsko bogat rokopis z več tisoč inicialami je bila najprej v lasti Turjačanov. Leta 1614 pa jo je baron Herbard Auersperg podaril ljubljanskemu škofu Hrenu in se tako simbolno uklonil njegovi protireformacijski politiki. Dejanje je podčrtal s prirejenim citatom iz 119. psalma (Tvoja beseda je svetilka mojim nogam ... – verz 105), ki ga lahko preberemo pod grbom, na naslednji strani pa je zapisana odločitev o daritvi.

Hrenova biblija; Ljubljana, Semeniška
knjižnica, Ms B. I. 1., pariško delo,
2. polovica 13. stoletja.