VABLJENI NA OGLED RAZSTAVE v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

CRNAumetnost-442

Nikolaj iz Osima, Ti 21969, značilen italijanski okras. Italijanskim kupcem namenjeni tiski so največkrat dobili okras iz belih vitic pred temnim ozadjem (ki jim rečemo biachi girari) in okrasne bordure iz nitastih prepletov z raznobarvnimi cvetovi – ta prvotisk združuje na naslovni strani obe estetski smeri (tudi na razstavi).


Razstava ČRNA UMETNOST V BARVAH – Naslikane in natisnjene upodobitve v prvotiskih Narodne in univerzitetne knjižnice

Od 20. junija do 22. septembra 2017 (razstavna dvorana in predverje Velike čitalnice NUK)

Avtorji razstave: Nataša Golob, Sonja Svoljšak in Marijan Rupert

Razstava opozarja na soobstoj mehanske (črna umetnost) in ročne (slikanje in barvanje) izdelave knjige v 15. stoletju. Najzgodnejše tiskane knjige oziroma prvotiski so namreč ohranili mnogo strukturnih prvin, ki so jih več stoletij razvijali rokopisi, pa je estetika slikarskega okrasa vendarle zavezana svojemu času, renesansa severno in južno od Alp se izraža z različnimi prvinami, z odnosom do realizma, antičnih prvin, simboliko itd.

Približno polovica prvotiskov, ki so v slovenskih javnih knjižnicah in arhivih, je shranjenih v Narodni in univerzitetni knjižnici. Prvotiski spadajo med občutljivo gradivo in so redkokdaj razstavljeni; iz sklopa približno 500 inkunabul v NUKu jih bo 14 predstavljenih na razstavi od 20. junija do 22. septembra 2017.
O RAZSTAVI: Razstavni eksponati so razvrščeni na prvotiske, ki so dobili slikarski okras v slogih nemških pokrajin, in tiste, kjer je mojster s čopičem in peresom tiskani knjigi vdahnil prvine italijanske umetnosti. Slikarski okras je največkrat odvisen od kupca in njegove izbire. Petični bibliofili so si privoščili odlične poslikave, ki spreminjajo tiskano knjigo v popolno umetnino, a za povprečen žep je bilo najpomembnejše besedilo. Veliko kupcev je s svojo neveščo roko dodalo manjkajoče iniciale.
Veliko prvotiskov je npr. iz Benetk, od koder so približno dve tretjini natisnjenih knjig razposlali knjigotržcem v nemške, francoske kraje: knjižne bloke (brez platnic) so zložili v sode in poslali na dogovorjene naslove. Tako so npr. v Benetkah natisnjeno delo v Augsburgu okrasili in poslali npr. v Skandinavijo ali na Češko ali v deželo Kranjsko.

Tako obogateni prvotiski se kažejo v paleti mavričnih barv in v individualno oblikovanih vitičnih vejah itd. Proti koncu 15. stoletja pa so lesorezne ilustracije postajale vse bogatejše, mnoge so ročno pobarvali, ker se je tedanjemu občinstvu zdelo primerno, da so slikarske kompozicije barvite. Lesorezne kompozicije so pripomogle k lažjemu vključevanju bralca v vsebino, tako da je chiaroscuro, igra črnega in belega, postala vse pomembnejša komponenta. Poleg tega so ilustracije strukturirale besedilo, ga z značilnimi prizori razdelile na vsebinske sklope. Vse to bi lahko storil tudi knjižni slikar, a knjiga bi bila zelo draga.

Razstavljenim eksponatom je dodanih nekaj povečav, ki nazorno predstavljajo značilnosti slikarskih slogov v prvotiskih. Inkunabule so ohranile mnogo strukturnih prvin, ki so jih več stoletij razvijali rokopisi, pa je estetika slikarskega okrasa vendarle zavezana svojemu času, renesansa severno in južno od Alp se izraža z različnimi prvinami, z odnosom do realizma, antičnih prvin, simboliko itd.

Več o razstavi na http://www.nuk.uni-lj.si/aktualno/razstave/2016/crna-umetnost-v-barvah