ROKOPISNI ZAKLADI

Na Slovenskem so ostali le posamezni rokopisi in knjige iz zakladnice naših srednjeveških in renesančnih knjižnic, katere večji del hranijo na Dunaju, v Gradcu in drugod po Evropi in Ameriki. A še ti so ostali do predstavitve v tej izdaji manj znani, celo neznani, čeprav po estetskih merilih ne zaostajajo za tovrstnimi stvaritvami v Evropi.

IZ SREDNJEVEŠKE ROKOPISNE DELAVNICE

Pred očmi bralca se zvrstijo številni rokopisniki. Ob nazornih razlagah izvemo, kako so nastajala knjižna dela, kako so pripravljali pergamentne pole, črnilo, barvila – ne glede na to, ali se je delo odvijalo v samostanski delavnici ali v mestnem ateljeju.
ČRNILO. Snovi za vranje črne tinte kupovali na Bližnjem vzhodu, a niso bile poceni. Pripravljali pa so jih tudi iz dostopnih surovin, npr. iz bukovih šišk. Iz tega obdobja je znanih približno 300 receptov za izdelavo tinte.
BARVILA. Za poslikave so potrebovali barvne substance: nekatere so bile iz zemljin in kamnin, druge so bile organskega porekla. Iz semen sončnic so dobili odtenke rožnate in vijolično rdeče barve, zeleno so stisnili iz peteršilja …
ZLATO IN SREBRO. Zlato in srebro so v okraševanju rokopisov uporabljali bodisi kot lističe, ki so jih položili na izbrana mesta, bodisi so prašne drobce kovin z vezivom spremenili v tekočino, s katero so pisali.
GRAFIČNI LISTI.
Kot redkost izstopa list v testeninskem tisku.
Samo 200 odtisov na svetu v tej zahtevni tehniki!
KNJIŽNE VEZAVE. Tudi platnice so skrivale presenečenja.
  • Prostor za križec ‒ edini znani srednjeveški primerek iz slovenskih zbirk, ki tvori skupaj z nabožnimi besedili zaokroženo celoto.
  • Usnjerez ‒ redka in zahtevna tehnika okraševanja: na sprednji platnici sta v usnje izdelani iniciala M in letnica.
  • Igralno polje backgammon.
Gregor Veliki: Moralije o Jobu, z zlatimi lističi pokrita polja ob iniciali in z zlato tinto odtisnjen brokatni vzorec; Ljubljana, Nadškofijski arhiv, Ms 10.
Ljubljana, Semeniška knjižnica, Rokopis 4: Knjižica s praktičnih nasvetov (Ein Schatz der Armen), testeninski tisk.
Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ms 147: Horarij iz kartuzije Bistra; vdolbina na notranji strani hrbtne platnice.

Usnjerez

Znanih je manj kot 500 del v tej tehniki. V njej so se izkazali redki mojstri.

Paulus de Sancta Maria: Scrutinium scripturarum; Maribor, Nadškofijski arhiv, R 71: Mainz 1478: z letnico (14)82.
Ljubljana, Narodna in univerzitetena knjižnica, sign. 6146: Lorenzo Valla: lepote latinskega jezika. Pariz, 1506, delno ohranjena igralna plošča

DRAGOCENOSTI POD PLATNICAMI

Vsak rokopis, prvotisk, fragment spremljajo številni podatki in izsledki raziskav.

Poimenovanje in oznaka spomenika; lastništvo, okolje in čas nastanka, dodatni podatki o sestavu, inicialah in
drugem okrasju, slogu, pisavi in tehničnih lastnostih; podatki o prepisovalcih, slikarjih; širša zgodovinska slika.

INICIALE ‒ UMETNOST ZAČETNIH ČRK

O času nastanka govorijo posebnosti dekoracije in detajli kaligrafske iniciale ipd., ki zrcalijo ustaljeno rabo različnih risarskih in slikarskih prvin.
Peter Lombard: Štiri knjige sentenc; Maribor, Univerzitetna knjižnica, Ms 136; Severovzhodna Francija, okoli 1170.

ŽANRSKE ISKRICE

Ko obrnemo zadnji list, se s spodnjega roba zazre v nas eden od rokopisnih mojstrov, ki je okoli 1180 delal v Stični. Zadovoljno je dvignil roko, v kateri drži zvezan kodeks, kot bi hotel reči: »Le poglejte, kakšen mojster sem!«
Peter Lombard: Razlage pisem sv. Pavla; Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ms 3.

RAZPOLOŽENJE, UJETO V RISBI

Iz ovalnega polja iniciale se reži histrionski obraz – usta so razposajeno raztegnjena v tako širok nasmeh, koliko je le mogoče. Ob strani pa je sloka mladeniška oseba sholarja, ki je prav nasprotnega razpoloženja od burkeža v iniciali in otožno poveša pogled.
Francesco Petrarca: Zdravila zoper zlo in dobro srečo; Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ti II 4400; južnonemški risar (Regensburg), po 1473.

NOVI IKONOGRAFSKI POUDARKI

Marijino kronanje ni naslikano v skladu s tradicijo. Prej se je v skladu z njenim čaščenjem obračala proti gledalcu. V prikazanem prizoru se je motiv kronanjapomensko obogati: Marija se obrača h Kristusu v prošnji, naj bo milosten. Na pomenskiravni sta simbolnega pomenatudi njena »postaranost«, ki odseva Božjo modrost. Še več: močne povečave tega detajla so razkrile, da je imela sprva svetle lase, ki so jih naknadno (po naročilu) pokrili s sivimi nanosi.
Brevir škofa Žige Lamberga; Ljubljana, Nadškofija, s.s. Beneško knjižno slikarstvo (Picov mojster), 1481 ali pozneje.

Iz Auerspergove zapuščine na dražbo v tujini in – domov

Molitvenik Škofa Žige Lamberga je večkrat zamenjal lastnika. Leta 1982 je z velikim delom Auerspergove knjižne zapuščine prišel na dražbo v avkcijsko hišo Sotheby’s, po dražbi leta 2014 pa v münchenski antikvariat. Leta 2015 se je po več stoletjih srečno vrnil v Ljubljano.

RAZKOŠJE TEHNIČNIH DETAJLOV IN DRUGIH ZANIMIVOSTI
Ob posameznih spomenikih izvemo, zakaj naslikani motivi presevajo skozi pergamentne folije, zakaj so se mojstri odločali za različne kakovosti zlata, kakšne so iniciale v brokatirani tehniki in drugo …

Augsburški slog brokatiranih inicial


Johannes Duns Škot: Razprave o štirih knjigah sentenc itd.; Novo mesto, Knjižnica Mirana Jarca, sign. III 589; 1481 ali pozneje.

Presevanje skozi stran

Gregor Veliki: Moralije o Jobu; Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ms 8/I, Stična, okoli 1180.

Obstranske slike pomagajo poiskati geslo v obsežni enciklopediji

V enciklopediji je skoraj 900 pravnih gesel. Verjetno je naročnik rokopisa govoril slikarjema, kaj naj naslikata ob tem ali onem geslu. Med drugim sta »narisala« tudi opozorilo, naj bo odposlanec zgovoren, ne pa »brez jezika«.

Monaldo Koprski: Enciklopedija kanonskega prava; Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ms 33, okoli 1300.

Kazalka v obliki pasje glave

Monaldo Koprski: Enciklopedija kanonskega prava; Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ms 33, okoli 1300.